Teleskopska sonda SuperBIT z balonom, ki opazuje vesolje iz stratosfere, je objavila prve slike. Uporablja Nasin balonski sistem z ultra visokim pritiskom.
SuperBIT je uspešno posnel prve slike galaksij Antennae, dveh velikih galaksij, ki trčita 60 milijonov svetlobnih let stran, in meglice Tarantela, masivne in svetle regije nastajanja zvezd, ki se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku in je vidna s prostim očesom z Zemlje. SuperBIT so razvili znanstveniki z Univerze v Torontu pod vodstvom profesorja Barta Netterfielda. Izstrelili so ga leta 2019 iz vesoljskega pristanišča Wanaka na Novi Zelandiji ob podpori Kanadske vesoljske agencije in CNES.
Glavni cilj izstrelitve SuperBIT je zagotoviti vpogled v porazdelitev temne snovi v jatah galaksij in velikih strukturah v vesolju. Temna snov je vrsta snovi, ki sestavlja 85 % vesolja. Vendar ga ni mogoče zaznati, ker ne deluje z elektromagnetnim sevanjem. Edini način interakcije s snovjo je gravitacijska sila.
SuperBIT bo z gravitacijskimi lečami ustvaril zemljevid temne snovi v vesolju. Ko svetloba prehaja blizu velikih struktur v vesolju, kot so jate galaksij, je svetloba okoli njih opazno popačena. SuperBIT lahko sklepa o prisotnosti in relativni številčnosti temne snovi v jatah galaksij.
Po nekaterih teorijah temne snovi bi se lahko del temne snovi med trkom upočasnil, odluščil ali razletel. Z opazovanjem luščene temne snovi lahko znanstveniki začnejo razumeti več o njeni naravi in lastnostih.
SuperBIT, ki leti na nadmorski višini 33,5 km, zajema predvsem slike visoke ločljivosti, podobno kot teleskop Hubble, vendar z veliko širšim vidnim poljem. Vendar pa njegove druge aplikacije vključujejo opazovanje Zemlje z visoko ločljivostjo in uporabo v laserskih visokohitrostnih telekomunikacijskih sistemih. Ta tehnologija je znatno napredovala v balonski astronomiji in predstavlja močan argument za prihodnje raziskave in financiranje takšnih raziskav.
Ena najzanimivejših lastnosti SuperBIT-a je njegova zmožnost vrnitve na Zemljo. Kot raketno gorivo uporablja helij, njegova zasnova s padalom pa omogoča zelo enostavno vrnitev na Zemljo. To pomeni, da ko izvemo vse več o vesolju, lahko teleskop nenehno nadgrajujemo, da bo ustrezal našim zahtevam in napredni tehnologiji.
Preberite tudi:
- NASA je pokazala impresivne zmogljivosti rimskega teleskopa Nancy Grace
- Teleskop James Webb je odkril 4 najstarejše galaksije v vesolju